Občinski praznik

Home / Občinski praznik

Praznik občine Mozirje je na dan 24. april

JURIJ

Utemeljitev novega dneva občinskega praznika občine Mozirje

Mozirje je nedvomno eden starejših trgov na Štajerskem. Kot kraj se v listinah omenja leta 1146, kot trg pa 5.5.1318. Domnevamo lahko, da je kraj s trškimi pravicami, še starejši. To lahko sklepamo tudi iz dejstva, da je tod skozi peljala že rimska cesta do tedanje Emone. Ob takih cestnih povezavah so hitro nastajala naselja in tržni kraji. Trške pravice so zajemale nekatere svoboščine in pred vsem določene dneve sejmarjenja, ki jih je v listinah o trških pravicah določil vladar države.

Nekatera naključna arheološka najdišča govorijo o zgodnji prisotnosti Rimljanov v Mozirju in okolici. Seveda bi imeli več zgodovinskih podatkov, če bi bili naši kraji arheološko raziskani. V starih zapisih je večkrat izražena misel, da je v Mozirju, že v rimskem obdobju, stal “castrum” ali utrjen kraj.

Najden je bil lonec poln rimskih kovancev in to v nižini proti Soteski; prav tam je bil najden predmet iz rimskih časov, ki ga je Ignac Orožen narisal v župnijski kroniki. Leta 1825 je bil najden zlatnik iz dobe prvih rimskih cesarjev in to, kakih 30 cm pod zemljo na nekdanjem pokopališču v Mozirju. Tudi v Šmihelu so našli stari rimski zlatnik. Pod sedanjo cesto (nekdanjo rimsko) na Prihovi je stala rimska stavba, ki jo je opisal Ignac Orožen v svoji knjigi Dekanija Gornjegrajska. Tam je bil najden tudi nagrobni spomenik, ki je sedaj vzidan v stari hiši ob cesti v Spodnji Rečici.

Na pročelju cerkve v Šentjanžu sta bili vzidani dve rimski plošči, žal je ena bila ukradena. Kot menijo zgodovinarji sta izhajali iz obdobja 70 let pred časovnim štetjem.

Nekateri avstrijski zgodovinarji menijo, da je nekdanja grajska stavba na Skali v Vrbovcu bila rimskega izvora.

Omemba kapele svetega Jurija v Mozirju

Listina grofa Viljema Heunburškega omenja v Mozirju kapele sv. Jurija, sv. Vida in kapelo sv. Rudberta (Rupert) v Ljubiji. Listina je bila izdana v Mozirju 15. januarja 1241, z njo predaja omenjeni grof navedene kapele v last Gornjegrajski benediktinski opatiji.

Žiga Laykauf domneva v svoji Kroniki trga Mozirje (Nova doba 1926), da je kapela sv. Jurija stala že v času prvega pokristjanjevanja. Očitno je bila večkrat razširjena, to potrjuje tudi podoba trškega grba.

Ignac Orožen omenja v župnijski kroniki prvega duhovnika kot vikarja v Mozirju že leta 1291 (Ludovicus plebanus de Prabstperch).

Leta 1580 je trg Mozirje povsem pogorel

Hiše so bile pretežno lesene oziroma krite s skodlami. Požar je uničil tudi vse listine trga, tudi tisto o trških pravicah.

Trški sodnik je zaprosil deželnega kneza Štajerskega, nadvojvodo Karla V., da izda trgu novo listino o trških pravicah.

Nadvojvoda je to storil leta 1581 s posebno dvorno listino in z njo hkrati podelil trgu Mozirje prvi grb, ki ga še danes uporabljamo. Potrjuje tudi sejem na dan svetega Jurija (24. aprila).

Odreja, da se vsakokratni izvoljeni sodnik potrdi s strani zaščitne gosposke Žovnek. Sodnik mora skrbeti za administracijo na magistratu in sodne zadeve natančno po sodnem redu, zato ima ob sebi justiciarja (pravnika).

Trški magistrat

Gre za oblast v trgu, ki uživa določeno avtonomijo. Na temelju prastarih pravic sodnik izvršuje vse pravne posle, obravnava sporne zadeve med tržani, izreka o tem sodbe, preganja hudodelce in jih najkasneje v treh dneh preda sodišču na Žovneku. Magistrat so sestavljali: Sodnik in dva ali tudi več svetovalcev. Imeli so pravno veščega sindika, ki je skrbel za urejene pravne postopke. Tako je bilo vse do 18. januarja 1849, ko je moral magistrat predati vse akte in zemljiške urbarje Žovneku. Prišli so novi zakoni, ki ukinjajo sodnike in njihove svetovalce. Konec je bil stoletne avtonomije municipalnega trga Mozirje. Avstrija je pristopila k uvajanju občin in pripravi novega volilnega zakona.

Jurjevo v zgodovini Mozirja

To je bil od davnine v Mozirju poseben dan, ko so sklepali najpomembnejše posle in ženitvene pogodbe. Da so lahko vse trške svečanosti opravili na Jurjevo, so glavni sejem (Jurjev sejem), pramaknili na nedeljo po Jurjevem.

Vsaki dve leti so na ta dan obhodili trške meje, kot je bilo to oblastno predpisano.

To je bil tudi volilni dan sodnika in svetovalcev (javno glasovanje). V Gradcu najdena listina iz leta 1405 govori o tedanjem trškem sodniku v Mozirju, ki se je pisal Hans Juglber, to velja za prvo pisno omembo kakega mozirskega sodnika. Za sodnike pred tem obdobjem, dosedaj niso najdeni pisni viri.

Na Jurjev dan so sprejemali nove tržane in novodošle rokodelce, prav tako v sklopu volitev. Novi tržani so podali javno trško zaprisego. Vsako leto na ta dan je sodnik poročal o trških zadevah, sodbah, finančnem stanju, odnosih z zaščitno gospoščino Žovnek in ukrepih za red v trgu. Poročal je tudi o obhodu trških meja, če je ta bil opravljen v preteklem letu.

Skratka, dan farnega patrona svetega Jurija je bil nadvse pomemben za trg Mozirje.

Izvolitev trškega magistrata

Veljala je mandatna doba dveh let. Pravili so da od Jurija do Jurija.

Iz knjige poravnav in poročnih pogodb iz leta 1693, povzema Žiga Laykauf, tam zapisano: “Ko se je Trška gora pomladila, je moral trški sodni drugih magistratnih dejavnostih. Volili so sodnika in dva ali več svetovalcev. Sodnik in svetovalci so torej predstavljali magistrat trga Mozirje.

Jurjev dan je vsekakor v Mozirju veljal stoletja za najpomembnejši dan v letu!

Svoboščine tržanov

Vsi, ki so imeli trške pravice, so bili tudi v času fevdalizma svobodnjaki, zato so smeli svobodno trgovati in izdelovati razne rokodelske izdelke. Vse zadeve, ki so bile pomembne za trg so reševali skupaj in javno, odločujočo besedo in volilno pravico so seveda imeli le Mozirjani, ki so posedovali tudi trške pravice. Te niso bile dedne, vsak novi gospodar je moral ob prevzemu posestva, zaprositi za podelitev trških pravic. Morda še ta zanimivost, da so zelo zaslužni tržani lahko postali tudi “deželni svobodnjaki” kar pomeni, da so bili v vsem neodvisni od fevdalca, ki je predstavljal zaščitno gosposko za Mozirje.

Mozirje, 18. februarja 2007

Aleksander Videčnik